Knjiga prikazuje Joba kot poštenega, pravičnega, silno bogatega in uspešnega človeka, ki po vrsti izgubi vse imetje, otroke in zdravje. Nato ga obiščejo trije prijatelji, da bi ga potolažili. Njihova tolažba se kmalu spremeni v izredno dolgo debato, v kateri ga njegovi prijatelji obtožujejo za to, kar se mu godi. Razplet vsebuje pojavitev četrtega “prijatelja” Elihuja, dva Božja govora in dva sorazmerno kratka Jobova odgovora Bogu. Na koncu prijatelji opravijo zase spravno daritev in Job prosi zanje. Bog pa nagradi Joba in mu spet nakloni zdravje in otroke, podvoji njegovo imetje in leta njegovega življenja.

Jobova knjiga odgovarja na vprašanje o človekovih življenjskih preizkušnjah: kje tiči vzrok zanje in kakšen je njihov namen. Vprašanje je zelo pomembno, saj nobena huda preizkušnja ni človeku pretežka, če je smiselna in vsaka lahka preizkušnja je prehuda, če se zdi zahrbtna in krivična. Jobu se Božja puščica zdi zahrbtna in smrtonosna, zato ugovarja in se otepa, ko pa spozna, da je smiselna in zdravilna, si oddahne in se umiri.