Smo družina, ki pripada Jezusu …

Večina Slovencev ob besedi “cerkev” najprej pomisli na stavbo z zvonikom, freskami in dolgimi klopmi. Mi jo razumemo popolnoma drugače. Sveto pismo definira cerkev kot skupino ljudi s skupnim ciljem in vrednotami. Z drugo besedo bi ji lahko rekli tudi družina, saj prav družina predstavlja skupino ljudi, ki imajo iste vrednote, cilje in nosi isto ime. Takšen je novozavezni opis in pomen cerkve. Te temelje še toliko bolj potrjuje dejstvo, da nas sam Kristus kliče kot svoje brate in sestre ter nas vabi v odnos z njegovim Očetom, ki je sedaj tudi naš Oče.

In pokazal je na svoje učence ter rekel: “Glejte, to so moja mati in moji bratje. Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati.” Evangelij po Mateju 12, 49-50

… ker je on ponesel našo krivdo na KALVARIJO …

Če gre nekdo “na kalvarijo ali skozi kalvarijo”, to razumemo kot izredno težko obdobje ali situacijo. Povsem razumljivo, saj hrib, ki se imenuje Kalvarija, še vedno stoji zunaj Jeruzalema v Izraelu, kjer je pod oblastjo Rimljanov trpelo na tisoče ljudi. Pred dobrimi dva tisoč leti je na tem hribu umrl tudi Jezus. Toda zakaj sta bila njegovo trpljenje in njegova smrt tako drugačna od smrti na tisoče drugih ljudi, ki so jih križali?

Njegova smrt je bila naša rešitev! Jezus je nase prevzel vso našo krivdo in prestopke, ki so nastali zaradi naše neposlušnosti Stvarniku. To je storil zato, da bi lahko prejeli njegov mir in njegovo pravičnost.

On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. Izaija 53, 5

Za nas je Kalvarija čudovita beseda. Zavedamo se, da je Kristus tisti, ki je naredil nekaj, česar sami nismo mogli narediti – poravnal je naše dolgove pred Bogom. Zato je v ospredju naših življenj Gospod in ne trpljenje.

… da prejmemo novo življenje …

Ker je Jezus prevzel nase naše krivice in bolečine, nam je podaril možnost, da lahko brez madežev stopimo pred nebeškega Očeta. Povabljeni smo v novo življenje, ki ga lahko prejmemo samo po veri, zaradi Božje milosti. Kot je zapisal apostol Pavel cerkvi v Efezu, si novega življenja sami ne moremo prislužiti:

Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. (Efežanom 2,8-9) Z drugimi besedami, je to povedal Jezus v Evangeliju po Janezu 3,16.

V Kalvariji si želimo, da bi prebivalci Celja, okoliških občin in vsi Slovenci in Slovenke slišali to veselo novico in razumeli, kaj jim Jezus ponuja. Novo življenje je lahko tudi njihovo! Začetek novega življenja pa je le prvi korak pri tem, kar nam ponuja Jezus. Ko se resnično pokesamo starega življenja in Kristusa po veri sprejmemo za svojega odrešenika in Gospoda, nas čaka še veliko več.

… v obilju!

Obljuba o novem življenju je še toliko odličnejša, ko preberemo, kakšno je novo življenje, ki nam ga ponuja Kristus:

Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Janez 10, 10b)

Življenje v obilju je torej na voljo vsakemu kristjanu, ki Jezusu popolnoma preda svoje življenje. Obilje, ki nam ga daje, je povezano z njegovo nebeško perspektivo in pomeni:

– obilje v duhovni rasti in osebnem odnosu z njim,

– obilje odnosov in našega čustvenega in fizičnega zdravja,

– obilje v dobrinah, ki jih potrebujemo za življenje,

– obilje na veliko drugih načinov in v veliko drugih rečeh, na katere sami včasih niti ne pomislimo.

Obljubo o obilju je zapisal tudi apostol Pavel v 2. pismu Korinčanom:

Bog pa vas more presežno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj zase in boste imeli izobilje za vsako dobro delo, kakor je pisano: Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke. (2. pismo Korinčanom 9,8-9)

Tat pride, da bi kradel, ubijal in uničeval. Jaz pa prinašam vsem, ki so moji, življenje – in to v izobilju.

Jezus Kristus (Evangelij po Janezu 10,10 ZNZ)

Kristus je nase vzel naše grehe in jih odnesel na križ, da bi mi lahko umrli grehu in živeli za pravičnost; z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni.

Apostol Peter (1. Petrovo pismo 2,24 ZNZ)

Bog je namreč tako ljubil ljudi, da je dal svojega edinega Sina zanje. Vsak, kdor vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje.

Jezus Kristus (Evangelij po Janezu 3,16 ZNZ)