Po Nehemiju (‘GOSPOD tolaži’) je dobila ime Nehemijeva knjiga. Nehemija se je skupaj z Ezro vrnil v Izrael, da ga obnovi in pripelje Božje ljudstvo domov. Knjiga se odpre z molitvijo Nehemije ob žalostnih novicah, ki jih iz Jeruzalema prinesejo nekateri obiskovalci. Na njegovih ustnicah je izpoved o pravični kazni za nezvestobo, s katero je zaznamovana zgodovina Božjega ljudstva. Nehemija zato prosi Boga, naj postane orodje v njegovih rokah pri obnovitvi dežele in mesta Jeruzalema. Od kralja Artakserksa dobi dovoljenje, da odide v Jeruzalem in se loti dela.

Sanbalát, Tobija in Gešem, ki so želeli utrditi svoj vpliv nad Jeruzalemom, se družno uprejo njegovemu načrtu. Nehemija je celo v nevarnosti za svoje življenje. Toda gorečnost za Boga ga neprenehoma spodbuja, da se ne ustavi in se ne ustraši groženj sovražnikov ter prebrodi vse težave. Mestno obzidje je tako pozidano in posvečeno.

Nehemija pa ne zapolni samo vrzeli na obzidju, ampak tudi zaceli rane v dušah številnih prebivalcev svetega mesta. Mnogi niso imeli kaj jesti, drugi so bili žrtve visokih davkov, prisiljeni prodati celo lastne sinove in hčere. Nehemija doseže, da so drug drugemu odpustili vsakršen dolg ter uredi vprašanje daritev v templju in dajatev duhovnikom. Prav tako izda tudi stroga navodila glede sobotnega počitka.