Knjiga Izaije je izredno kompleksna knjiga in danes obstaja veliko različnih mnenj o avtorstvu in nastanku knjige. Mi smo se držali tradicionalne razlage, ki zagovarja, da gre za delo enega avtorja, preroka Izaija, ki je živel v 8. in 7. st. pr. Kr. Po tej razlagi je knjigo mogoče razdeliti na dva dela:

1. Poglavja 1–36 govorijo o Izaijevi sodobnosti; ker prerok v teh poglavjih predvsem razkrinkava greh in opozarja na Božjo kazen, jih nekateri imenujejo »Knjiga sodbe«.

2. Poglavja 40–66 so izraz prerokovega vpogleda v prihodnost, ko bo Božje ljudstvo odpeljano v Babilon in ko se bo vrnilo od tam (podobno kot je tudi dobršen del knjige Razodetja preroško uzrtje prihodnosti). Glede na vsebino bi bilo ta del mogoče poimenovati »Knjiga tolažbe«.

Vmes pa najdemo poglavja 36–39, ki so smiseln zgodovinski dodatek. Ta zaključuje prvi del knjige in napoveduje drugega (prim. napoved Babilonskega ujetništva v 39,6).