Ezra (‘Bog pomaga’) je ime duhovnika in pismouka po katerem je knjiga dobila svoje ime. Od perzijskih oblasti je dobil službo poslanca, da gre v Jeruzalem in v Judejo ter tamkajšnje prebivalce, ki jim je kralj Kir po zavzetju Babilona dovolil vrnitev, pouči in utrdi, da bi natančno izpolnjevali »postavo nebeškega Boga«, tj. zakone in zapovedi, ki jih je Bog dal Izraelu po svojem služabniku Mojzesu.

Duhovniku in pismouku Ezru so v knjigi posebej posvečena poglavja 7–10. Poglavji 1–2 poročata o Kirovem odloku, o svetih predmetih, ki so jih vrnili Judom za vzpostavitev bogoslužja v obnovljenem templju ter o množici tistih, ki so se vrnili. Poglavja 3–6 poročajo o obnovi Božje hiše, o nasprotovanju sovražnikov, o začasni prekinitvi del ter o pozivu za nadaljevanje, še posebej po zaslugi Božjih prerokov Ageja in Zaharija.