Pridigar razpravlja o smislu in vrednosti človekovega življenja in dela. Svoje sklepe izpeljuje iz vsakdanjega življenja in izkustva. Njegove ugotovitve so stare, trajne in večno veljavne, predstavljajo osnovne zakonitosti človeškega življenja in bivanja. Kot pravi v deveti vrstici prvega poglavja:

Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem. (Pridigar 1,9)

Ob istem času pa se moramo zavedati, da ugotovitve do katerih pride Pridigar, niso vedno v skladu z Božjo resnico. Samo zato ker je nekaj napisano v Svetem pismu, ne pomeni, da je pisano iz Božje perspektive. Pridigar ocenjuje človeka z očmi tega sveta, opira se na svoj razum in izkustvena dognanja po tem, kar vidi, sliši, tipa, okuša in voha. To kar vidi je človek, ki je minljiv, zmotljiv, njegove sodbe so večkrat zgrešene in krivične; je ranljiv, trpi po svoji krivdi in po krivdi drugih; je omejen in ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti in po smrti; podvržen je naključju, vsak hip ga lahko preseneti sreča ali poguba.

Bistvo Pridigarja najdemo na samem koncu knjige, kjer pravi:

Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse! Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo. (Pridigar 12,13)

Pridigar priznava Boga Stvarnika, ki vzdržuje in hrani človeka ter ureja tek sveta. Pravi da je vse iz Božje roke, ker Bog dela vse lepo ob svojem času. Zato lahko človek jé in pije, izkazuje svoji duši dobroto s svojim trudom ter si ohranja življenje in se veseli vseh Božjih darov, dokler mu jih Bog daje. Zato je glavni namen vseh modrostnih knjig vzbuditi v človeku strah Božji, da se bo držal postave in izpolnjeval Božje zapovedi, kakor je naročil Mojzes:

…da se boš bal GOSPODA, svojega Boga, in vse dni svojega življenja izpolnjeval vse njegove zakone in zapovedi, ki ti jih dajem: ti, tvoj sin in sin tvojega sina, da se podaljšajo tvoji dnevi. (5 Mojzesova knjiga 6,2)

Bog je vrhovni gospodar sveta in zgodovine, človek pa je najemnik v tem velikem Božjem vrtu. Edina trdna stvar je Božji načrt, Bog ima pregled čez svet in zgodovino, od človeka pa pričakuje, da izpolnjuje svoje obveznosti tudi takrat, ko zaradi pomanjkljivega spoznanja ne more v popolnosti dojeti svoje vloge v celotnem načrtu. Strah Božji pa ne ovira in ne utesnjuje človeka, temveč ga krije in krepi, ker ga varuje pred predrznim izpostavljanjem in nasilnim ravnanjem. Strah Božji je namreč vir veselja in življenjskega poguma, saj ohranja človeka znotraj njegovih zmožnosti in pristojnosti.

Iz takšne drže izvira vrsta preprostih, zanimivih in tudi presenetljivih življenjskih načel, ki jih Pridigar priporoča v svoji knjigi in se tičejo preizkušenj in izzivov, ki jih prinaša vsakdanje človeško življenje. Modrost, pravičnost, srčnost in zmernost so pojmi, ki povzemajo Pridigarjev nauk.